Kapela Jezusovih blagrov

V nedeljo, 23. avgusta 2009, je bila  blagoslovljena nova kapela v vasi Papirnica. Domači župnik Janko Žagar,  ki sicer že veliko let opravlja duhovniški poklic v Avstriji, si je  želel, da na domačem svetu postavi manjšo kapelo, v kateri bo mogoče  občasno maševati. Poimenoval jo je po Jezusovih blagrih.

Blagoslov  kapele je opravil kardinal Franc Rode ob asistenci več duhovnikov, tudi  iz Avstrije. Najprej so blagoslovili zvonove, ki se trenutno nahajajo v  bližnjem skednju, sledila je še slovesna sveta maša v prisotnosti okrog  šeststo Ijudi.
Kapela je postavljena po zamisli g. Janeza Žagarja s  pomočjo Lojzeta Bogataja. Zidarska dela sta opravila Franc in Jože  Kumar, streho je pokril Niko Škof iz podjetja Legoles iz Radovljice,  žlebove je izdelal Franc Kožuh iz Škofje Loke. Pleskarska dela je  opravil Zdravko Frelih. Okna je zasteklil Marjan Frlan, vitraje je  izdelal Marko Jerman, argentinski Slovenec iz Godoviča. Kovaška dela je  izvedel Janez Globočnik iz Cerkelj. Klopi v cerkvi je naredil mizar  Simon Kolenko, okna in vrata pa mojster Andrej Trček iz Žirov. Tla v  kapeli so oblekli v marmor delavci Monteksa iz Vrhpolja pri Kamniku.  Kapelo krasijo orgle iz Močnikove orgelske delavnice iz Cerkelj. Križev  pot je naslikal priznan slovenski slikar Tomaž Perko, razpelo s Križanim  je s podlubniškega polja. Zvon, težak 150 kg, so vlili v Insbrucku.

Posebnost  kapele je velika oltarna oljna slika (slika se nahaja v galeriji  ‘SLIKE’), ki krasi glavni oltar. Narisal jo je kranjski akademski slikar  Vinko Tušek. Predstavlja Ijudi, ki so kakorkoli vplivali na osebnost,  življenje in delo župnika Janka Žagarja. V sredini slike stoji Jezus  Kristus kot osrednja figura v pokrajini, obkrožajo pa ga naslednje  osebe:

1. France Balantič,  doma iz Kamnika, je bil študent slavistike in eden najboljših pesnikov  medvojne dobe. V vojnem času se je umaknil v Grahovo, kjer je v požgani  domobranski postojanki z drugimi prijatelji zgorel ob partizanskem  napadu.
2. Lojze Grozde  – mučenec. Študent, član Marijine kongregacije in kandidat za svetnika.  Za bozicne praznike je bil na poti domov – v medvojnem času – aretiran,  zverinsko mučen in ubit.
3. Frederik Irenej Baraga – duhovnik, pozneje škof med Indijanci v Severni Ameriki. Napisal je slovar v njihovem jeziku. Je kandidat za svetnika.
4. Matevž Krmelj  – starološki faran in bogoslovec. Med vojno se je umaknil v grad Turjak  pri Velikih Laščah. Umrl je pri obstreljevanju in požigu gradu.
5. Ivan Veider – profesor umetnostne zgodovine in pozneje župnik v Stari Loki. Med vojno in po njej zaprt in preganjan. Pokopan je v Mengšu.  
6. Franc Krašna  – župnik v Davči. Ubit skupaj s pesnikom Filipom Terčeljem. Obe žrtvi  sta pokopani v Davči, kjer so jima pred kratkim postavili spominsko  ploščo.
7. Filip Terčelj  – pesnik in duhovnik s Primorske. Med božičnimi počitnicami 1946 je bil  pri prijatelju, duhovniku v Davči in z njim postal žrtev komunističnega  nasilja.  
8. Viktor Kocjančič – škofjeloški zdravnik. Nemci so ga zaradi umora njihovega častnika ustrelili skupaj s petdesetimi talci.
9. Mati Terezija  – misijonarka Ijubezni, Nobelova nagrajenka, razglašena za blaženo.  Posvečala se je revnim in zavrženim Ijudem v Indiji. Zanje je gradila  bolnice in sirotišnice.
10. Edith Stein  – spreobrnjenka iz judovstva, svetnica in sozavetnica Evrope. Vstopila  je v karmeličanski samostan v Kolnu. Nacisti so jo zaprli v taboršče  Auschwitz, kjer je umrla.
11. Maksimilijan Kolbe – poljski redovnik minorit. V Auschwitzu je umrl namesto družinskega očeta. Razglašen je za svetnika.
12. Karl Leisner  – nemški jezuit. Zaradi upora proti Hitlerju obsojen in odpeljan v  koncentracijsko taborišče Dachau. Umrl je na domu nekaj dni po  osvoboditvi. Na skrivaj je bil posvečen v taborišču in je edini primer  takega duhovniškega posvečenja. Razglašen je za blaženega.
13. Andrej Karlin  – tržaško-koprski škof. Fašisti so ga pregnali iz Trsta in je bil  pozneje imenovan za lavantinsko-mariborskega škofa. Doma je bil v Stari  Loki, pokopan je v Mariboru.  
14. Anton Vovk – Ijubljanski nadškof. Ob birmovanju so ga v Novemu mestu na vlaku polili z bencinom in zažgali.
15. Peter Žagar  – oče, kolar in mali kmet na domu v Papirnici in Katarina Žagar, roj.  Svoljšak, mati in gospodinja. Doma je bila iz Dolenje vasi v župniji  Selca.
16. Rudolf Besel  – misijonar iz Salzburga. Med vojno in po vojni je bil župnijski  upravitelj v Stari Loki. Zaradi pomanjkanja duhovnikov je opravljal  dušno pastirstvo tudi v obeh dolinah. NaučiI se je slovensko. Velikokrat  je bil v smrtni nevarnosti.
17. Lambert Ehrlich – univerzitetni profesor v Ljubljani, kjer je bil leta 1942 po naročilu komunistične partije ustreljen.
18. Papez Janez Pavel II.  – Karol Wojtyla – prvi slovanski papež na Petrovem prestolu (1978 –  2005). Nanj je bil izvršen atentat. Kapela stoji na lepem razglednem  mestu in pomeni novo sakralno in kulturno pridobitev za okoliške  prebivalce.