Cerkev Marijinega oznanenja

V  Crngrob najlaže pridemo po cesti iz Dorfarij, lepa pot pa vodi tudi iz  Škofje Loke skozi Staro Loko mimo zidanega in bogato poslikanega Rdečega  znamenja iz časa okoli leta 1500. To je najstarejše ohranjeno slopno  znamenje v Sloveniji. Vas leži ob vznožju križnogorskega hribovja 400 m  nad morjem, na samem robu Sorškega polja, pogled nanjo pa zakriva gozd.  Okolici daje pečat cerkev Marijinega oznanjenja, ki je že od srednjega  veka priljubljena romarska točka.
Prvotne  milostne podobe v Crngrobu ne poznamo, najverjetneje pa je bila to  gotska Marijina plastika. Današnja milostna podoba – stoječa Mati Božja z  detetom in žezlom izvira iz zgodnjega 17. stoletja. Crngrobska cerkev  je posvečena Mariji, ki je že v srednjem veku veljala za univerzalno  priprošnjico. Njeno češčenje je v 16. stoletju zasenčilo vse ostale  svetnike, v 17. stoletju pa je dobila še dodaten pomen kot zavetnica  proti Turkom.

Prva  cerkev na tem mestu iz časa pred letom 1300 je bila enoladijska z  odprtim ostrešjem. V 14. stoletju so jo povišali, po letu 1410 pa so na  mestu južne stene postavili arkade in stavbo razširili v dvoladijski  prostor. Sredi 15. stoletja je Mengeški mojster zaradi povečanega  števila vernikov cerkvi dodal še tretjo ladjo. V sredini nove zahodne  fasade so prebili poznogotski portal.
Zaradi  padajočega terena je kor močno podzidan. Zvezdasti obok podpira šest  osmerokotnih stebrov z listnimi kapiteli. Stranski sklepniki na obokih  so izklesani v obliki rozet, osrednji pa so figuralni. Obok ob slavoloku  zaključujejo štiri konzole, ki predstavljajo dve moški in eno žensko  glavo ter psa. Ljudsko izročilo te konzole povezuje z legendo o  crngrobskih razbojnikih.
Sezidali  so tudi dvoetažni zvonik ob južni fasadi prezbiterija. Tega so leta  1551 povišali še za dve etaži, leta 1661 pa je dobil današnjo višino in  baročno čebulasto streho. Današnjo podobo je cerkev dobila leta 1858 z  novogotskim vhodnim stebriščem Giovannija Battiste Molinara, ki je  zamenjalo leseno lopo.
Cerkev  v Crngrobu je eden najbolj kompleksnih spomenikov srednjeveškega  slikarstva na Slovenskem. Najstarejše sledi poslikave so iz konca 13.  stoletja. Sledi Marijin cikel na severni steni severne ladje (1300 –  1320), ki slogovno predstavlja risarski ali linearni slog, ki se je v  tem času uveljavil pri nas.Prizori se zgoraj zaključujejo s trolisti,  prevladujejo rdečkasti in rjavkasti toni, obrazi so stilizirani,  oblačila pa so podana ploskovito.

Približno petdeset let kasneje  so na fasado cerkve naslikali pasijonski cikel, katerega večji del je  danes viden pod vhodno lopo. Te freske so delo kakovostnega slikarja, ki  je še negoval Giottovo tradicijo in pomeni začetek goriške smeri v  slovenskem stenskem slikarstvu. Med slikarje te smeri sodi tudi mojster,  ki je kmalu po letu 1400 naslikal zgornji pas prizorov pasijonskega  cikla v severni ladji. Z letnicama 1453 in 1464 ter s podpisom je svoje  podobe Kristusovega cikla opremil mojster Bolfgang, vodilni freskant  tretje četrtine 15. stoletja na Slovenskem. Med leti 1455 in 1460 so  slikarji iz delavnice Janeza Ljubljanskega na tedanjem južnem koncu  zahodne fasade crngrobske cerkve naslikali fresko Nedeljskega Kristusa,  poznano predvsem po bogatih prizorih ob nedeljah prepovedanih opravil,  razvrščenih okoli osrednje podobe trpečega Kristusa. Obok prezbiterija  so, kot to izpričuje letnica na enem izmed sklepnikov na južni strani  oboka, poslikali leta 1644.

Opozoriti  velja na poznogotski globoki kolorirani relief Najdenje sv. Križa na  levem stranskem baročnem oltarju v prezbiteriju in kipa svetnic Uršule  in Neže, ki stojita na oltarčku sv. Agate v srednji ladji. Nastala sta  ob koncu 15. stoletja, izdelana pa sta v za tisti čas značilnem slogu  vdolbljenih gub.
Cerkev  ima tudi bogato baročno notranjo opremo. Oltar Sv. Ahaca (poslikan  1648), veliki oltar Marijinega oznanjenja, delo ljubljanskega podobarja  Jurija Skarnosa 1652, oltar Sv. Martina iz 1680 ter dva manjša oltarja  Sv. Lucije in Sv. Agate iz druge polovice 17.st. Hilarij iz Göttingena  je sredi 18. st. izdelal dva baročna oltarja (s porabo starejših kosov)  in prižnico, baročno bogato okrašene orgle F. J. Janechek 1743. Kovana  oltarna ograja iz 1713 je delo Gregorja Jesenka, korene klopi so iz  druge polovice 17.st., Križev pot pa je Layerjev.

V  severni ladji visi, vsaj od leta 1453, rebro »ajdovske deklice«, kar je  najstarejši razstavljeni muzejski eksponat v Sloveniji. Pripada  recentnemu kitovem rebru, kakršna visita v Evropi še v Kölnu in  Inichenu.
Po ljudskem izročilu naj bi ime Crngrob nastalo zaradi črne  trave, ki je zrasla na grobu loškega mestnega glavarja, ki je hotel  preprečiti zidanje tako velikega stolpa, kot je crngrobski. Kaznovan je  bil s tem, da ga je veter vrgel z odrov pri zvoniku in se je pogreznil  globoko v zemljo. Nad tem grobom je dolgo rasla črna trava.