Cerkev sv. Uršule

Po zapisih starih urbarjev se je vas iz prvega imenovala ‘Jagerndorf’, ker so tam stanovali graščinski lovci in gozdni varhi, med njimi večidel Pemci (Čehi): po njih naj bi pozneje vas dobila ime Peven.

Do baroka je bila cerkev silno preprosta. Na zahodu so ji takrat prizidali nov zvonik z lopo v podnožju, na levi strani med prezbiterijem in ladjo pa so prizidali baročno zakristijo. Okrog cerkve je še delno ohranjeno nizko obzidje.

Ko se stavbi približamo, vidimo, da tudi prezbiterij in ladja nista nastala naenkrat. Najstarejša je ladja. V južni steni se vidi zunaj nezazidano pravokotno okence iz pozne romanike. Takrat je mogoče ladjo zaključevala še pravokotna apsida. Na starost ladje kažejo ostanki fresk na zahodni fasadi ob zvoniku in na južni strani. Ohranjen je dosmatski pas med prizori. Tak okvir med prizori je značilen za furlanske mojstre iz konca 14. in začetka l5. stoletja. Del fresk je zakril prizidan zvonik. Nepojasnjena sta simbol križa in kroga, ki sta v visokem reliefu vklesana v JZ in SZ vogal ladje.
Do leta 1857 je bil v ladji nizek lesen strop. Kramarjev izvajalec gradbenih del Janez Krstnik Molinari iz Škofje Loke je stene v ladji povišal in prostor obokal. V ladji je namesto baročni pilastrov, ki jih še najdemo sredi stoletja, postavil ob steno sredi ladje na vsako stran čokat gotski služnik s kapitelom. Kljub prezidavam se ladja in prezbiterij kar ujemata.
Posebno lep je zlati oltar sv. Uršule. Oltar ima napis – S. Ursula ora pro nabis Pecatoribus 1684. Še starejši je oltarni antependij s sliko sv. Uršule in letnico 1661.

V ladji sta ob slavoločni steni dva enaka stranska oltarja. Levi je posvečen sv. Apoloniji, desni sv. Florijanu. Izdelal ju je v rokokojsko klasicističnem slogu Marko Peternelj sredi 19. stoletja. Sta lesena, vendar poslikana tako, kot bi bila kamnita.
Skrita med hišami in drevjem leži ob SV robu vasi podružnica sv. Uršule. Plaho se skriva pod hribčkom za vasjo. Kramer piše, “da ima visok stolp, drugače pa je nizka… in je oltarni del globoko v tleh kakor repna jama.”